Kako pomagati pri nalogi, ne da jo starš naredi namesto otroka
Najboljša pomoč pogosto ni odgovor, ampak dobro vprašanje, s katerim otrok sam najde naslednji korak.
Ko otrok obstane, je najhitreje povedati rešitev. Toda s tem lahko nehote odvzamemo ravno tisti del, ki ga mora vaditi: razmišljanje, odločitev in preverjanje.
Kaj lahko preverite in naredite
Vprašajte, kaj naloga zahteva
Otrok naj s svojimi besedami pove, kaj mora ugotoviti.
Poiščite podatek, ki ga že zna uporabiti
Vprašajte: »Kaj od tega že poznaš?« ali »Katero pravilo bi lahko prišlo v poštev?«
Dajte en namig, nato počakajte
Če poveste tri korake naenkrat, je otrok spet samo izvajalec vaših navodil.
Pustite mu, da naredi tudi napako
Napaka je lahko zelo uporabna, če jo otrok nato sam poišče in popravi.
Na koncu naj razloži postopek
Če zna povedati, zakaj je naredil posamezen korak, je verjetneje, da bo naslednjič znal sam.
Poskusite danes
Pri naslednji težki nalogi si postavite pravilo: najprej tri vprašanja, šele nato razlaga.
Kdaj je smiseln pogovor s šolo?
Če otrok tudi ob majhnih namigih ne more začeti, je mogoče, da manjka pomembna osnova. Takrat je koristno vprašati učitelja, katero predznanje naj najprej utrdi.
Nasveti so splošne narave. Namenjeni so podpori pri vsakodnevnem učenju in niso nadomestilo za individualno strokovno presojo.