{"id":6417,"date":"2024-01-11T11:24:57","date_gmt":"2024-01-11T10:24:57","guid":{"rendered":"https:\/\/nova.otroci.org\/?p=6417"},"modified":"2024-01-16T11:49:56","modified_gmt":"2024-01-16T10:49:56","slug":"matematika-obkrozi-stevilke-odcitavanje-termometra","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/2024\/01\/11\/matematika-obkrozi-stevilke-odcitavanje-termometra\/","title":{"rendered":"Obkro\u017ei \u0161tevilke in od\u010ditavanje termometra"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure><\/div><\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure><\/div><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n

\u0160E VE\u010c OSTALIH u\u010dnih listov, skupaj z re\u0161itvami, ki jih na spletni strani ne boste na\u0161li, dobite v na\u0161i spletni trgovini na naslovu : https:\/\/trgovina.otroci.org<\/a> (kliknite na povezavo) .<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Obkro\u017ei \u0161tevilke<\/h2>\n\n\n\n

Liha \u0161tevila so \u0161tevila, ki so deljiva le z enim in s samim seboj. To pomeni, da se \u0161tevilo lahko deli samo z 1 in z njim samim, in ni deljivo z nobenim drugim \u0161tevilom. Prva liha \u0161tevila so 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17, 19, 23 in 29. Liha \u0161tevila so pomemben del teorije \u0161tevil in se uporabljajo v razli\u010dnih podro\u010djih matematike, kot so kriptografija in teorija kodiranja.<\/p>\n\n\n\n

Soda \u0161tevila so \u0161tevila, ki lahko predstavljajo vsak natanko eno razporeditev elementov v enem skupu. Soda \u0161tevila se uporablja v kombinatori\u010dni teoriji in se pojavljajo v razli\u010dnih kombinatori\u010dnih problemih, kot so izbira elementov iz dolo\u010denega skupa, razporejanje elementov v dolo\u010denem vrstnem redu, itd. Formula za izra\u010dun soda \u0161tevila n! (n fakulteta) se uporablja za izra\u010dun \u0161tevila razli\u010dnih razporeditev elementov v skupu velikosti n.
Formula izgleda kot n! = n * (n-1) * (n-2) * \u2026 * 2 * 1.<\/p>\n\n\n\n

Primeri soda \u0161tevil so:
0! = 1 (0! se definira kot 1, saj je 0! = 0 * (0-1)!)
1! = 1 (1! = 1)
2! = 2 (2! = 2 * 1)
3! = 6 (3! = 3 * 2 * 1)
4! = 24 (4! = 4 * 3 * 2 * 1)
5! = 120 (5! = 5 * 4 * 3 * 2 * 1)
6! = 720 (6! = 6 * 5 * 4 * 3 * 2 * 1)<\/p>\n\n\n\n

Soda \u0161tevila se uporabljajo v kombinatori\u010dni teoriji, na primer za izra\u010dun \u0161tevila razli\u010dnih razporeditev elementov v skupu velikosti n.
Primer: \u0160tevilo razli\u010dnih razporeditev 3 elementov v skupu je 3! = 3 * 2 * 1 = 6.<\/p>\n\n\n\n

Soda \u0161tevila se tudi uporabljajo v statistiki, na primer za izra\u010dun \u0161tevila vzorcev, ki jih lahko dobimo iz dolo\u010denega skupa elementov.
Primer: \u0160tevilo vzorcev, ki jih lahko dobimo iz skupa 5 elementov, je 5! = 5 * 4 * 3 * 2 * 1 = 120.<\/p>\n\n\n\n

Liha \u0161tevila \u2013 neparna<\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 1<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 2<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 3<\/a> <\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 4<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Najve\u010dje \u0161tevilo<\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 1<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 2<\/a> <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 3<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 4<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Od\u010ditavanje termometra<\/h2>\n\n\n\n

Termometer je naprava, ki se uporablja za merjenje temperature. Obstajajo razli\u010dni tipi termometrov, vklju\u010dno s teko\u010dinskimi, elektronskimi in infrarde\u010dimi, vendar na\u010din od\u010ditavanja temperature je skoraj enak za vse. Klasi\u010dni termometer ima stekleno cev, ki vsebuje teko\u010dino, ki se raztegne ali skr\u010di glede na temperaturo. Skala termometra, ki je obi\u010dajno na zunanji strani cevi, ka\u017ee temperature v stopinjah Celzija ali Fahrenheita.<\/p>\n\n\n\n

Stopinje celzija<\/h2>\n\n\n\n

Stopinje Celzija (\u00b0C) so enote za merjenje temperature, ki se uporablja v mednarodnem sistemu enot (SI) in v ve\u010dini evropskih in drugih dr\u017eav po svetu. Stopinje Celzija temeljijo na termodinami\u010dni temperaturi, ki se meri z termometrom, ki uporablja termodinami\u010dni efekt (na primer termistor). 0 \u00b0C ozna\u010duje to\u010dko ledenega kristalizacije voda pri normalnem atmosferskem tlaku (101,325 kPa), 100 \u00b0C pa ozna\u010duje to\u010dko vreli\u0161\u010da vode pri normalnem atmosferskem tlaku. Stopinje Celzija se lahko pretvorijo v druge enote za merjenje temperature, kot so stopinje Farenhajta (\u00b0F) in Kelvini (K), z uporabo matemati\u010dnih ena\u010db: \u00b0F = (9\/5)\u00b0C + 32, K = \u00b0C + 273,15. Stopinje Celzija se uporabljajo v mnogih podro\u010djih, kot so meteorologija, kuhanje, medicina, in\u017eeniring in vsakodnevno \u017eivljenje. So enostavne za razumevanje in uporabo.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 1<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 2<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 3<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 4<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Stopinje fahrenheit<\/h2>\n\n\n\n

Stopinje Fahrenheit (\u00b0F) so enote za merjenje temperature, ki se uporablja v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike in nekaterih drugih dr\u017eavah. Stopinje Fahrenheit temeljijo na termodinami\u010dni temperaturi, ki se meri z termometrom, ki uporablja termodinami\u010dni efekt (na primer termistor). 32 \u00b0F ozna\u010duje to\u010dko ledenega kristalizacije voda pri normalnem atmosferskem tlaku (101,325 kPa), 212 \u00b0F pa ozna\u010duje to\u010dko vreli\u0161\u010da vode pri normalnem atmosferskem tlaku. Stopinje Fahrenheit se lahko pretvorijo v druge enote za merjenje temperature, kot so stopinje Celzija (\u00b0C) in Kelvini (K), z uporabo matemati\u010dnih ena\u010db: \u00b0C = (\u00b0F \u2013 32) x (5\/9), K = (\u00b0F + 459.67) x (5\/9).<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 1<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 2<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 3<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

Naloga 4<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n\n\n\n

\u0160E VE\u010c OSTALIH u\u010dnih listov, skupaj z re\u0161itvami, ki jih na spletni strani ne boste na\u0161li, dobite v na\u0161i spletni trgovini na naslovu : https:\/\/trgovina.otroci.org<\/a> (kliknite na povezavo) .<\/em><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160E VE\u010c OSTALIH u\u010dnih listov, skupaj z re\u0161itvami, ki jih na spletni strani ne boste na\u0161li, dobite v na\u0161i spletni<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6565,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[49],"tags":[],"class_list":["post-6417","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-matematika"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6417","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6417"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6417\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6565"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6417"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6417"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6417"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}