{"id":4509,"date":"2023-11-05T21:15:49","date_gmt":"2023-11-05T20:15:49","guid":{"rendered":"https:\/\/nova.otroci.org\/?p=4509"},"modified":"2026-04-20T12:53:00","modified_gmt":"2026-04-20T10:53:00","slug":"7-razred-geografija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/2023\/11\/05\/7-razred-geografija\/","title":{"rendered":"7. Razred \u2013 Geografija"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

V sedmem razredu geografija raz\u0161irja vpogled v raznolike vidike sveta, vklju\u010dno z dru\u017ebenimi, gospodarskimi in naravnimi elementi. U\u010denci se osredoto\u010dajo na kontinente, njihove zna\u010dilnosti ter raznolike naravne in dru\u017ebene pojave. Raziskujejo tudi globalna vpra\u0161anja, kot so podnebne spremembe in trajnostni razvoj. Skozi prou\u010devanje svetovne geografije razvijajo razumevanje razli\u010dnih kultur, vpliva \u010dloveka na okolje in medsebojnih povezav med dr\u017eavami. Geografija v sedmem razredu spodbuja kriti\u010dno razmi\u0161ljanje, razumevanje kompleksnosti sveta ter pomen mednarodnih odnosov.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

\u0160E VE\u010c OSTALIH u\u010dnih listov, skupaj z re\u0161itvami, ki jih na spletni strani ne boste na\u0161li, dobite v na\u0161i spletni trgovini na naslovu : https:\/\/trgovina.otroci.org<\/a> (kliknite na povezavo) .<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\n
\n
\"\"<\/figure><\/div><\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure><\/div><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Naravnogeografske zna\u010dilnosti Evrope in Azije<\/h2>\n\n\n\n

Evrazija, najve\u010dja celina na svetu, zdru\u017euje naravnogeografske zna\u010dilnosti Evrope in Azije, ki vklju\u010dujejo \u0161iroko paleto pokrajin, podnebij in ekosistemov. V Evropi prevladujejo ni\u017eine, kot je Vzhodnoevropska ravnina, ter gorski sistemi, kot so Alpe, Pireneji in Karpati, ki oblikujejo raznolike pokrajine in podnebne pogoje. Azija je prav tako izjemno raznolika, saj obsega obse\u017ene pu\u0161\u010dave, kot je Gobi, rodovitne ni\u017eine ob rekah, kot sta Ganges in Jangce, ter visoke planote, vklju\u010dno s Tibetansko planoto. Velika sibirska ni\u017eina, ki se razteza \u010dez sever Azije, in gorski sistemi, kot so Himalaja in Ural, predstavljajo klju\u010dne geografske mejnike, ki vplivajo na podnebje, hidrologijo in biotsko raznovrstnost celine. Evrazija je tudi dom \u0161tevilnih klimatskih pasov, od polarnega podnebja na severu do tropskega podnebja na jugu, kar ustvarja razli\u010dne \u017eivljenjske pogoje in naravne vire, ki so bistveni za gospodarski in kulturni razvoj regije.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Naravnogeografske zna\u010dilnosti Ju\u017ene Evrope<\/h2>\n\n\n\n

Ju\u017ena Evropa je znana po svoji razgibani pokrajini, ki vklju\u010duje \u0161tevilne gorske verige, kot so Alpe, Apenini, Pireneji in Dinarsko gorstvo, ki ustvarjajo slikovito in raznoliko naravno okolje. Obalne regije Ju\u017ene Evrope, zlasti ob Sredozemskem morju, se pona\u0161ajo z milim sredozemskim podnebjem, ki je zna\u010dilno za dolga, suha poletja in mile, de\u017eevne zime. Obse\u017ene sredozemske obale so posejane s \u0161tevilnimi otoki in polotoki, kot so Italijanski, Balkanski in Iberski polotok, ki oblikujejo edinstveno geografsko krajino. Rodovitne doline, kot je Padska ni\u017eina v Italiji, so pomembne za kmetijstvo, medtem ko so gorske in hribovite regije manj gostoljubne, vendar bogate z naravnimi viri, kot so minerali in gozdovi. Ju\u017ena Evropa je tudi obmo\u010dje visoke seizmi\u010dne aktivnosti, kar pomeni pogoste potrese in prisotnost aktivnih vulkanov, kot so Etna, Vezuv in Stromboli.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Srednja Evropa<\/h2>\n\n\n\n

Srednja Evropa je regija z izjemno raznolikim reliefom, ki vklju\u010duje planote, kot sta Bavarska in \u010ce\u0161ka planota, ter gorske verige, kot so Alpe, Karpati in Sudeti. Podnebje Srednje Evrope je ve\u010dinoma zmerno celinsko, z izrazitimi letnimi \u010dasi, kar pomeni topla poletja in hladne zime, z zadostnimi padavinami skozi vse leto. Velike reke, kot so Donava, Ren, Laba in Visla, igrajo klju\u010dno vlogo v gospodarstvu regije, saj omogo\u010dajo plovbo, oskrbo z vodo ter so pomembne za kmetijstvo in industrijo. Srednja Evropa je gosto poseljena z bogato zgodovinsko in kulturno dedi\u0161\u010dino, kar se odra\u017ea v \u0161tevilnih mestih z dobro ohranjeno arhitekturo in \u0161tevilnimi UNESCO-vimi znamenitostmi. Ta regija je tudi pomembno kri\u017ei\u0161\u010de evropskih prometnih poti, kar prispeva k njeni gospodarski povezanosti in strate\u0161kemu polo\u017eaju znotraj Evrope.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Zahodna Evropa<\/h2>\n\n\n\n

Zahodna Evropa je regija z raznolikimi geografskimi zna\u010dilnostmi, ki vklju\u010dujejo obse\u017ene ni\u017eine, kot je Severnoevropska ni\u017eina, ter gorske verige, kot so Alpe in Pireneji. Podnebje v Zahodni Evropi je ve\u010dinoma oceansko, kar pomeni mile zime in hladna poletja, z obilnimi padavinami skozi vse leto, kar spodbuja bujno rastlinstvo. Obale Zahodne Evrope so mo\u010dno raz\u010dlenjene, z zna\u010dilnimi fjordi, zalivi in polotoki, kar ustvarja \u0161tevilna naravna pristani\u0161\u010da in ugodne pogoje za pomorski promet. Velike reke, kot sta Ren in Sena, so pomembne za trgovino in transport, saj povezujejo notranjost z atlantskimi in severnimi morji. Zahodna Evropa je gospodarsko zelo razvita regija z visoko stopnjo urbanizacije, kjer so mesta, kot so Pariz, London in Amsterdam, pomembna sredi\u0161\u010da kulture, finance in politike.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Severna Evropa<\/h2>\n\n\n\n

Severna Evropa je regija, ki vklju\u010duje dr\u017eave na skrajnem severu celine, znane po svoji osupljivi naravi, ki obsega obse\u017ene gozdove, tundro in \u0161tevilna jezera, zlasti na Finskem in \u0160vedskem. Podnebje v Severni Evropi je ve\u010dinoma hladno, z dolgimi, ostrimi zimami in kratkimi, blagimi poletji, pri \u010demer obalna obmo\u010dja Skandinavije do\u017eivljajo bla\u017eje temperature zaradi vpliva Severnega Atlantskega toka. Ta regija je znana po fjordih na Norve\u0161kem, kjer so globoko vkopane re\u010dne doline, napolnjene z morsko vodo, ustvarile spektakularne pokrajine. Severna Evropa je redko poseljena, z ve\u010dino prebivalstva koncentriranega v mestih, ki se nahajajo predvsem na obalah, kjer so pogoji za \u017eivljenje ugodnej\u0161i. Bogati naravni viri, kot so les, nafta in zemeljski plin, igrajo pomembno vlogo v gospodarstvih teh dr\u017eav, medtem ko imajo vodo in energija iz obnovljivih virov, kot je hidroenergija, klju\u010dno vlogo pri trajnostnem razvoju regije.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vzhodna Evropa in severna Azija<\/h2>\n\n\n\n

Vzhodna Evropa in severna Azija sta regiji, ki se raztezata \u010dez obse\u017ena prostranstva, zaznamovana z razgibanim reliefom, ki vklju\u010duje velike ravnice, kot je Vzhodnoevropska ni\u017eina, ter gorske verige, kot so Ural in Altaj. Podnebje v teh regijah je ve\u010dinoma celinsko, s hladnimi zimami in toplimi poletji, medtem ko v severni Aziji, zlasti v Sibiriji, prevladuje subarkti\u010dno podnebje s hudimi zimami in kratkimi poletji. Severna Azija je dom gozdov tajge, ki predstavljajo najve\u010dji neprekinjeni gozd na svetu, ter obse\u017enih tundrskih obmo\u010dij, kjer je vegetacija omejena zaradi permafrosta. Reke, kot sta Volga v Vzhodni Evropi in Jenisej v severni Aziji, so klju\u010dne za prevoz, namakanje in oskrbo z vodo, hkrati pa so pomembne tudi za hidroenergetski potencial regij. Vzhodna Evropa in severna Azija sta bogati z naravnimi viri, kot so nafta, zemeljski plin, premog in minerali, kar pomembno vpliva na gospodarstvo in geopoliti\u010dni pomen teh obmo\u010dij.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vzhodna Azija<\/h2>\n\n\n\n

Vzhodna Azija je regija, ki se razteza od mongolskih step do obalnih obmo\u010dij ob Tihem oceanu, in vklju\u010duje raznolike geografske zna\u010dilnosti, kot so obse\u017ene planote, gorski masivi, rodovitne ni\u017eine in dolge reke. Podnebje v Vzhodni Aziji je zelo raznoliko, od suhega pu\u0161\u010davskega podnebja v notranjosti Mongolije do monsunske klime ob obalah, kjer so pogoste obilne padavine in cikloni. Reke, kot so Jangce, Rumena reka in Mekong, so klju\u010dne za kmetijstvo, saj njihove doline zagotavljajo rodovitno prst za pridelavo ri\u017ea, \u010daja in drugih polj\u0161\u010din, hkrati pa so pomembne tudi za transport in energetiko. Vzhodna Azija je tudi zelo seizmi\u010dno aktivna regija, z vulkani in pogostimi potresi, zlasti na Japonskem in v vzhodnih delih Kitajske, kar vpliva na naravno okolje in infrastrukturo. Gospodarstva dr\u017eav v Vzhodni Aziji, kot so Kitajska, Japonska in Ju\u017ena Koreja, so med najmo\u010dnej\u0161imi na svetu, kar prispeva k velikemu vplivu regije na globalno politiko, trgovino in tehnologijo.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Ju\u017ena in Jugovzhodna Azija<\/h2>\n\n\n\n

Ju\u017ena in Jugovzhodna Azija sta regiji, ki se pona\u0161ata z izjemno geografsko pestrostjo, vklju\u010dno z visokogorskimi obmo\u010dji, kot so Himalaja, tropskimi gozdovi, rodovitnimi dolinami in obse\u017enimi obalnimi ravnicami. Podnebje v Ju\u017eni Aziji je ve\u010dinoma monsunsko, kar prina\u0161a vro\u010da, mokra poletja in suhe zime, medtem ko Jugovzhodna Azija u\u017eiva tropsko podnebje z visokimi temperaturami in pogostimi padavinami skozi vse leto. Reke, kot so Ganges, Ind, Mekong in Irawadi, so klju\u010dne za \u017eivljenje v teh regijah, saj zagotavljajo vodo za kmetijstvo, oskrbo z vodo in ribi\u0161tvo, hkrati pa so pomembne prometne poti. Jugovzhodna Azija je znana po svojih \u0161tevilnih otokih in arhipelagih, kot sta indonezijski in filipinski arhipelag, ki ustvarjajo edinstveno biotsko raznovrstnost in kulturno raznolikost. Gospodarstva v teh regijah so raznolika, od agrarnih skupnosti v ruralnih predelih do hitro razvijajo\u010dih se urbanih sredi\u0161\u010d, kar prispeva k hitremu gospodarskemu razvoju in dru\u017ebenim spremembam v zadnjih desetletjih.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Indijska podcelina<\/h2>\n\n\n\n

Indijska podcelina je velika geografska regija na jugu Azije, ki vklju\u010duje dr\u017eave, kot so Indija, Pakistan, Banglade\u0161, Nepal, Butan in \u0160rilanka, ter je omejena s Himalajo na severu in Indijskim oceanom na jugu. Podcelina je razdeljena na ve\u010d naravnogeografskih obmo\u010dij, vklju\u010dno z obse\u017eno Indogangetsko ni\u017eino, su\u0161nimi obmo\u010dji Dekanskega vi\u0161avja in tropskimi obalnimi ravnicami. Podnebje Indijske podceline je ve\u010dinoma monsunsko, kar prina\u0161a obilne padavine v poletnih mesecih, ki so klju\u010dne za kmetijstvo, predvsem za pridelavo ri\u017ea in p\u0161enice. Himalaja ne le da \u0161\u010diti podcelino pred hladnimi severnimi vetrovi, ampak tudi vpliva na podnebje in hidrologijo, saj izvira \u0161tevilne reke, kot sta Ganges in Ind, ki so \u017eivljenjsko pomembne za regijo. Indijska podcelina je znana tudi po svoji kulturni in etni\u010dni raznolikosti, z bogato zgodovinsko dedi\u0161\u010dino, ki se izra\u017ea v arhitekturi, religiji in tradicijah, ter je klju\u010dna za razumevanje globalne zgodovine in kulture.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Jugozahodna Azija<\/h2>\n\n\n\n

Jugozahodna Azija je regija, ki zajema Bli\u017enji vzhod in dele Kavkaza, ter je znana po svoji su\u0161ni pokrajini, ki vklju\u010duje obse\u017ene pu\u0161\u010dave, kot sta Arabska in Sirijska pu\u0161\u010dava, ter gorate predele, kot so Zagros, Taurus in Kavkaz. Podnebje v Jugozahodni Aziji je ve\u010dinoma suho in vro\u010de, z zelo malo padavinami, kar ustvarja te\u017eavne pogoje za kmetijstvo, zato so v regiji klju\u010dne oaze in re\u010dne doline, kot je dolina reke Evfrat. Naftna in plinska bogastva, ki se nahajajo predvsem v dr\u017eavah ob Perzijskem zalivu, kot so Saudova Arabija, Iran in Irak, imajo velik vpliv na globalno gospodarstvo in politiko. Regija je tudi zgodovinsko pomembna, saj je zibelka \u0161tevilnih starodavnih civilizacij, kot so Mezopotamija, ter rojstni kraj velikih svetovnih religij, kot so islam, kr\u0161\u010danstvo in judovstvo. Zaradi strate\u0161kega polo\u017eaja in naravnih virov Jugozahodna Azija \u0161e danes igra klju\u010dno vlogo v svetovnih politi\u010dnih in gospodarskih zadevah.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

OPIS<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

KVIZ GEOGRAFIJA<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Indijska podcelina<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Jugozahodna Azija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Ju\u017ena in Jugovzhodna Azija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Naravnogeografske zna\u010dilnosti Evrope in Azije<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Naravnogeografske zna\u010dilnosti ju\u017ene Evrope<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Severna Evropa<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Srednja Evropa<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vzhodna Azija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vzhodna Evropa in severna Azija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Zahodna Evropa<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

<\/a>VPRA\u0160ANJA<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n

ODGOVORI<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n\n\n\n

\u0160E VE\u010c OSTALIH u\u010dnih listov, skupaj z re\u0161itvami, ki jih na spletni strani ne boste na\u0161li, dobite v na\u0161i spletni trgovini na naslovu : https:\/\/trgovina.otroci.org<\/a> (kliknite na povezavo) .<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V sedmem razredu geografija raz\u0161irja vpogled v raznolike vidike sveta, vklju\u010dno z dru\u017ebenimi, gospodarskimi in naravnimi elementi. U\u010denci se osredoto\u010dajo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4166,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-4509","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-7-razred"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4509","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4509"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4509\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14717,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4509\/revisions\/14717"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4166"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4509"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4509"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.otroci.org\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4509"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}